
Pomembnejši izumi

Gravitacijski zakon in teleskop
Isaac Newton je odkril gravitacijski zakon, ki opisuje težo nebesnih in drugih teles. Zgodba pripoveduje, da je odkril zakone gibanja planetov, ko je ležal pod jablano in videl, kako jabolko pada na tla. Izumil je tudi zrcalni teleskop (zvezdogled). Po njegovem načinu so še danes zgrajeni največji teleskopi. Enega prvih teleskopov je Newton pokazal kralju Karlu II. in ga nato podaril Kraljevski družbi (Royal Society), ta pa ga je takrat sprejela za svojega rednega člana.
Strelovod
Benjamin Franklin je leta 1752 naredil nevaren poskus z zmajem - na zmaja je pritrdil koničasto žico, nanjo pa svileno nit, ki je bila pri ročaju zmaja pritrjena na kovinski ključ. Ko je bil zmaj visoko med nevihtnimi oblaki, je postal ključ močno naelektren in so z njega preskakovale iskre. Na podlagi tega poskusa je dobil zamisel za strelovod. Opazil je, da se električni naboj rad spusti na koničast predmet. Zato je predlagal, da se na strehe postavijo kovinske palice z ostrim vrhom, od katerega vodi žica do tal.

Pisalni stroj
Leta 1867 so Karlos Glidden, Samuel W. Soule in Cristopher Lotham Sholes izdelali prvi pisalni stroj. Izumitelji so s tem strojem napisali več pisem in jih poslali na različne naslove, da bi zanj zbudili zanimanje potencialnih kupcev. Eno od teh pisem je prejel tudi James Densmore, ki je bil po poklicu tiskar. Pisalni stroj ga je zanimal, odkril pa je tudi nekaj bistvenih pomanjkljivosti in naročil, da se jih popravi. Naslednje leto je bil stroj že popravljen in patentiran, leta 1873 pa so začeli z množično proizvodnjo.

Toplozračni balon
Nemški inženir Karl Benz je leta 1886 na patentni urad vložil patent za svojo inovacijo – tricikel na motorni pogon. Istega leta sta Gottlieb Daimler in Wilhelm Maybach na cesto postavila motorizirano kočijo. To sta bili prvi vozili na svetu, ki ju je poganjal motor z notranjim izgorevanjem. Za prvi avtomobil sploh pa velja Benzov patent iz leta 1886, saj je bilo to prvo patentirano vozilo na motorni pogon.
Kompas
Kompas se je začel razvijati na Kitajskem, saj so Kitajci že precej časa poznali magnetne lastnosti magnetovca, prvo magnetno iglo pa so začeli uporabljati okrog leta 1100 in to se tudi smatra za izum kompasa. Navigatorji so vzeli železno iglo, jo podrgnili ob magnetovec in jo dali v skledo vode. Ko se je igla umirila je kazala v smeri sever - jug. Pozneje so iglo pritrdili na medeninasto konico ali karto, ki je imela označene smeri neba. Kompas so začeli nato uporabljati v arabskih državah, saj so morali vedeti v kateri smeri se nahaja Meka. Od tukaj so potem trgovci prinesli kompas v Evropo.
Poštna znamka
Prva poštna znamka je bila izdana leta 1840 v Veliki Britaniji. Čeprav je že nekaj let pred tem o podobnih rešitvah pisal tudi Slovenec Lovrenc Košir, velja za izumitelja poštne znamke v mednarodnih krogih Anglež Sir Rowland Hill. Na prvi znamki je bil narisan profil kraljice Viktorije, ki je ostala na britanskih znamkah še naslednjih 60 let. Rowland Hill je tudi prvi postavil enotne poštne tarife, ki so namesto na velikosti pošiljke temeljile na teži.
Select language
English
Български
Čeština
Dansk
Eesti keel
Suomi
Français
Deutsch
Ελληνικά
Magyar
Gaeilge
Italiano
Latviešu
Lietuvių
Il-Malti
Nederlands
Polski
Português
Română
Slovensky
Español
Svensk

