SPIRIT Slovenija

Razkritje informacij in zaupnost



Kako oceniti tveganje, ali bo prišlo do razkritja?

Nevarno je razkriti neko idejo, če je nismo poprej ustrezno pravno zaščitili. Tvegamo predvsem naslednje:

  • Nekdo, ki vašo idejo pozna, jo lahko izkoristi v svoj prid – kar običajno pomeni na vaš račun.
  • Če idejo razkrijete zdaj, vam morda kasneje ne bodo odobrili patenta, ki bi se vam izplačal.
  • Marsikateri izumitelj v zgodnjih fazah razvijanja neke ideje naleti na dvojno težavo:
    • Običajno ni priporočljivo prezgodaj vložiti prijavo za patent. Vložitev prijave za patent v pravem trenutku je lahko ključnega pomena - glej Postopek patentiranja.
    • Da pa bi lahko pri nekem izumu napredovali, boste morda morali svojo idejo deloma razkriti.

Kako zaščititi idejo v zgodnjih fazah razvoja?

Okvirno gledano, poznamo dve kategoriji tveganj, da se bo vaš izum razkril:

  • Razkritja posameznikom med zasebnimi sestanki.
    Takšno tveganje lahko ohranite pod nadzorom, če uporabite določene osnovne varnostne ukrepe, ki so podrobneje navedeni v nadaljevanju.
  • Javno razkritje.
    Tovrstne nevarnosti niso tako očitne. še posebej problematični so:
    • Medijsko promoviranje in tekmovanja. To vam lahko koristi po tem, ko ste pravno zaščitili svoj izum, prej pa nikakor.
    • Izumi na osnovi študentskih projektov - še posebej, če morate svojo delo razstaviti ali objaviti.

Komu lahko zaupate?

Podrobnosti lastne ideje lahko brez strahu razkrijete ljudem, ki so pri svojem poklicu zavezani k zaupnosti pri vseh stikih s strankami, recimo patentnim zastopnikom, drugim pravnikom, osebju Evropskega urada za patente (EPO) in osebju nacionalnega Urada za intelektualno lastnino. Mednje sodijo tudi nekateri državni funkcionarji, kot na primer poslovni in tehnološki svetovalci ter upravitelji programov financiranja.

Če ste v stikih s komerkoli drugim - še posebej s podjetji -, jim ne razkrijte ničesar brez najmanj (a) podpisane pogodbe o nerazkritju informacij in (b) brezplačnih oblik pravne zaščite, kot so recimo pravica iz neregistriranega modela in avtorske pravice

Strategija razkrivanja

Skušajte se izogniti:

  • pretirani skrivnostnosti;
  • zahtevanju plačila, še preden karkoli razkrijete.

S takšnimi taktikami boste dosegli le to, da vam bo le redko kdo pripravljen ali hotel pomagati. Bolje je, če:

  • se že pred pogovorom s podjetji ali posamezniki, ki jih ne veže zaupnost (strokovni kodeks ali podpisana Pogodba o nerazkritju informacij), odločite, natančno koliko jim lahko poveste, ne da bi pri tem opisovali inovativnih delov svoje ideje. Brez nevarnosti lahko okvirno razkrijete, za kaj gre (»Gre za izvirno mišelovko«); ne razkrijte pa, zakaj je vaša mišelovka bolj učinkovita.
  • Bolj ko se spuščate v tehnične vidike svoje ideje, bolj tvegate, da boste morda razkrili kakšno skrivnost. Zato se pri predstavitvi skušajte osredotočiti na primerjalne prednosti vašega izuma: recimo: »Cenejši je«, »Lažje ga je uporabljati«, »Bolj zanesljiv je«.
  • Bodite diplomatski, vendar postavite jasno mejo, koliko boste razkrili. Če ljudje, s katerimi se pogovarjate, želijo, da jim poveste več, naj podpišejo Pogodbo o nerazkritju informacij. Če tega nočejo, odidite! Pa tudi če podpišejo, jim razkrijte čim manj.
  • Tudi če vas ščiti Pogodba o nerazkritju informacij, pazite, kaj razkrivate strokovnjakom, ki so podkovani na področju vašega izuma. Morebiti bo že ena ali dve manjši podrobnosti dovolj, da bodo lahko uganili, kaj je enkratno pri vašem izumu.