JAPTI

Zaupni podatki in Pogodba o nerazkritju informacij



Čeprav zaupnih podatkov ne pokrivajo nobene zakonsko predpisane pravice intelektualne lastnine, so tesno povezani z njimi in jih pogosto štejemo za intelektualno lastnino.

Zaupne podatke najpogosteje zaščitimo s Pogodbo o nerazkritju informacij (PNI). PNI vas ščiti zato, ker je v njej dokumentirana obljuba nekoga, da informacij o vaši ideji ne bo uporabljal ali predajal naprej. Kdor krši pogoje PNI, tvega pravne posledice.

Pravica, ki izhaja iz intelektualne lastnine vas lahko zaščiti v vseh fazah razvoja ideje – ne glede na to, katere druge oblike pravic intelektualne lastnine že imate in kako dolgo je že vaš izum na tržišču.

Na spletu lahko najdete številne brezplačne primere PNI. Vendar je pri izdelavi lastne različice vseeno modro za nasvet povprašati patentnega zastopnika.

Mogoče boste imeli težavo pri prepričevanju ljudi, da PNI podpišejo. Mnoga podjetja so prepričana, da je PNI koristna le, če jih ideja zares zanima, kar pa se lahko zgodi šele potem, ko že vedo, za kaj gre! (Tovrstno težavo lahko rešite tako, da vadite predstavitev poslovnih koristi, ne da bi razkrili, v čem je ideja nova.)

PNI se na široko uporablja pri vseh vrstah poslov, zato je vsekakor pametno, da tovrstno pogodbo uporabite tudi sami, toda zapomnite si, da je takšna pogodba pravno zavezujoča, zato jo uporabite le, če se obe strani strinjata, da je treba idejo razkriti v precejšnji meri.

Poleg tega lahko s pomočjo PNI preprečite drugim, da bi razkrivali ali izkoriščali specifične in enkratne skrivnosti, ki so jih izvedeli le od vas. Vse splošno znane informacije lahko vsi uporabljajo še naprej, ne glede na PNI. Podobno velja, da če zaupni podatki, ki jih pokriva PNI, kasneje postanejo splošno znani, izvirnih poslovnih partnerjev PNI ne zavezuje več.