SPIRIT Slovenija

Uvodnik meseca



12.10.2012

Z ustvarjalnostjo in inovativnostjo do odličnosti

Videti je, da se v Sloveniji vrtimo v začaranem krogu. Od vodstev podjetij se pričakujejo vse večji učinki oz. se od njih zahteva, da z manj naredijo več. Posledici vse manjšega dobička in vse ostrejše konkurence sta običajno zmanjševanje proračuna in odpuščanje delovne sile. Menedžerji imajo zato na voljo premalo finančnih in človeških virov, prisiljeni so delati le za preživetje in nimajo časa, da bi razmišljali dlje od rezultatov tekočega meseca, nenehno so po nadzorom in pritiski, njihova delovna mesta pa v stalni negotovosti. Ironija pri tem je, da je rešitev bliže kot se zavedajo - v njihovih zaposlenih. Ti imajo pogosto ideje, kako bi bilo mogoče izboljšati delovanje in racionalneje zmanjšati stroške. Mnogi menedžerji se zavedajo možnosti, ki se skrivajo v idejah zaposlenih, a le redke ideje so bile realizirane, čeravno bi lahko korenito spremenile delovanje organizacij in pripomogle k doseganju izjemnih uspehov.

Ideje so gibalo napredka. Urednika za gospodarstvo pri reviji »The Economist« menita, da kakovost ni več največji vir konkurenčne prednosti, temveč kreativnost in inovativnost. Ali se zavedamo moči svežih in novih idej, ali vemo kako jih učinkovito izkoristiti?

V bistvu so ideje zastonj. Poslovno odličnost organizacije dosegamo tudi s tem, da posvetimo pozornost majhnim idejam, ki lahko postanejo gibalo velikih sprememb. Generiranje idej nam omogoča dodatne koristi  - priložnost, da preoblikujemo organizacijo in njeno kulturo v skladu s potrebami po učenju, produktivnosti in kakovosti. Obstajata dve vrsti inovacij – načrtovane in nenačrtovane. Kar 80 % inovacij je nenačrtovanih, porodijo pa se v ustreznem okolju in ustrezni organizacijski kulturi.

Odlične organizacije dosegajo in trajno ohranjajo višje ravni poslovanja, ki uresničujejo ali presegajo pričakovanja vseh njihovih deležnikov. Doseganje odličnosti je ključnega pomena za dolgoročni razvoj in obstoj vsake organizacije, tudi države. Imamo v Sloveniji okolje, ki  bi spodbujalo neprestano izboljševanje, ki temelji na sodelovanju in je nikoli končan proces? Mislim, da še ne. Imamo na voljo ustrezna orodja, pristope? Imamo. Izredni uspehi širše uporabe modela odličnosti v nekaterih s Slovenijo primerljivih regijah v EU bi nam lahko bili zgled in spodbuda. Organizacija, ki želi biti uspešna, mora ne glede na panogo, velikost, strukturo ali zrelost vzpostaviti ustrezen sistem upravljanja. V svetu preizkušen evropski model odličnosti , ki ga uporablja preko 30.000 organizacij, je tudi temelj Priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost.

Potrebna so dejanja. Predlagam, da slovenska država dopolni obstoječe ukrepe z zahtevo po obvezni uporabi modela odličnosti:

  • v organizacijah, kjer je država udeležena kot solastnik;
  • v vseh organizacijah, ki so pod direktnim nadzorom vlade: ministrstvih, javni upravi, vojski, šolstvu, zdravstvu in policiji;

Z uvedbo samoocene odličnosti delovanja v vseh ministrstvih bi država tudi postala zgled za vse ostale.

Kot bi rekli pri Nike - Just do it!

Uroš Zarnik, direktor Slovenske fundacije za poslovno odličnost

Arhiv