JAPTI

Uvodnik meseca



05.07.2010

Podjetništvo – na sončni strani kapitalizma

»Koliko vas misli, da je podjetništvo nekaj pozitivnega?« je vprašanje, s katerim ponavadi začnem predavanja, ko se srečam z novo skupino študentov. Odzivi so vsako leto bolj burni in bolj pozitivni.  Glavnina študentov in tudi splošne javnosti podjetnike vsaj na prvo žogo vidi kot pozitivne like v družbi. Vendar se to navdušenje popolnoma obrne, ko vprašam: »Koliko vas pa meni, da je kapitalizem dobra ureditev?« Predavalnica se zavije v molk, prej visoko dvignjene roke se hitro skrijejo pod mizo in skoraj bi lahko prisegel, da postane tudi temneje. Tiste osamljene roke, ki še sramežljivo stojijo nad razočarano množico, pa hitro sestrelijo mrki, uničujoči pogledi ostalih. Kako bi lahko bil kapitalizem dobra ureditev, če spodbuja neenakost, bogatenje posameznikov na račun drugih in izkoriščanje šibkejših?

Podjetniki so v naših očeh junaki. Posameznik ali skupina dobi idejo, jo razvije, vanjo vloži svoj čas, energijo in vztrajnost, se brezpogojno odpoveduje, da doseže svoj cilj. Ustvarijo nekaj iz nič: dosežejo podjetniški uspeh! Ta pa ima seveda več plati … samopotrditev, izpolnitev sanj, razlikovanje od drugih, neodvisnost, biti sam svoj šef in pa seveda ustvariti kapital. Ali povedano bolj po domače, zaslužiti več kot bi v tem obdobju zaslužili kot mezdni delavec za kakega drugega »kapitalista«. 

V svojem bistvu je podjetništvo motor kapitalizma. Nadarjenim in predanim posameznikom omogoča, da svoje talente uporabijo tako, da si ustvarijo kapital in postanejo bolj neenaki.

Torej nam je motor kapitalizma všeč, sam kapitalizem pa ne. Proces ustvarjanja bogastva nam je všeč, saj to pomeni nove izdelke na trgu, nova delovna mesta, rast BDP-ja … Ko pa se podjetje resnično razcveti in začnejo lastniki bogateti, to navdušenje hitro izgine. Tu svoje delo opravi tudi država in po robinhoodovsko vzame močnejšim ter da šibkejšim. Kar je seveda prav, vendar pa je ta robinhoodovska delitev pogosto tako temeljita, da na podjetniški poti ostanejo samo najbolj zagrizeni verniki v sončno stran kapitalizma.

In zakaj sončno plat? Podjetništvo je kljub svoji zahtevnosti nekaj izjemno lepega. Ustvarjati! Ustvariti nekaj iz nič. Ustvarjati podjetje, blagovne znamke, delovna mesta, uspehe in neuspehe … Ustvarjati spremembe in zgodbe. Sanjati in uresničevati sanje. Ustvarjati in ne prerazporejati. Prerazporejamo lahko v nedogled, vendar če ne bomo ustvarjali, lahko prelagamo samo z enega kupčka na drugega. Na žalost pa so lahko ti kupčki s časom večji samo, če večamo skupni kup. In ali si ta, ki je skupni kup povečal, res ne zasluži malo večjega dela pogače in posledično več priznanja za pot, ki jo je moral prehoditi, da je dodal nekaj k skupni blaginji?

In ne, nisem pristaš podivjanega, izkoriščevalskega turbokapitalizma, kjer pohlepni posamezniki storijo vse, da bi si nabrali čim več premoženja, in pri tem nimajo moralnih zadržkov. Vendar si ne morem pomagati, da mi ne bi bil všeč sistem, v katerem lahko posamezniki s pravo mero talenta, znanja, tveganja, spretnosti in trdega dela ustvarjajo in so v primeru uspeha ustrezno nagrajeni. Pa četudi so potem malo manj enaki kot drugi.

mag. Rok Stritar, predavatelj, Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Arhiv