Reforma državnih informacijskih sistemov

Home / Splet / Reforma državnih informacijskih sistemov

Na današnji tiskovni konferenci so trije poslanci SD Luka Juri, Dejan Levanič in Matevž Frangež predstavili poslanske pobude vladi, ministrstvom in državnemu zboru za uvedbo varčevalnih ukrepov in reformo državnih informacijskih sistemov s prehodom na odprtokodne programske rešitve.

Kot je povedal Luka Juri „ima država odlično priložnost, da na račun trenutne krize ulovi dve muhi na en mah: privarčuje, hkrati pa izvede reformo državnih informacijskih sistemov, ki bi se prej ali slej tako ali tako zgodila. Znesek privarčevanih sredstev je visok, saj je samo državni zbor v enem letu po naših izračunih za nakup programskih licenc porabil več, kot pol milijona evrov, to pa znaša več, kolikor bomo privarčevali če bomo vsem poslancem znižali plačo za en plačni razred. Pomislite, koliko denarja bi lahko tako privarčevala celotna javna uprava“. Nadalje je predstavil kaj odprto-kodne rešitve sploh so in zakaj si za to reformo zavzemajo: „Komercialni programi, kot je recimo Microsoftov Office, so zaprti in plačljivi, prosti programi, kot na primer OpenOffice.org, pa so ravno tako dobri, ampak ker jih piše in nadgrajuje računalniška javnost, so brezplačni..“ Kot alternativo za plačljivi Windows je tako predlagal Linux, za Internet Explorer je predlagal Mozilla Firefox, za Microsoft Office je predlagal Open Office in za Outlook je predlagam Mozilla Thunderbird.

Matevž Frangež je predstavil izkušnjo kanadskega „Treasury Board-a“, kjer so pri prehodu na odprtokodne rešitve ugotovili, da bodo pri tem zmanjšali svoje stroške za informacijsko tehnologijo za 74%. Poudaril je, da „naj država misli inovativno in najde rešitve, ki so cenejše in boljše,,. Poleg Kanade imajo podobno izkušnjo tudi uprave mest München, Dunaj ali Rim na primer že na sistemih Linux, pokrivajo pa podobno ali celo večje prebivalstvo, kot ga šteje celotna Slovenija.

Dejan Levanič je opozoril, da prehod na odprtokodne rešitve sicer predstavlja določene stroške, saj je potrebno kot prvo izobraziti ljudi, ki vzdržujejo informacijske sisteme, nato pa še uporabnike. „Celoten strošek je lahko še vedno nižji, kot strošek nakupa licenc za plačljive programe, hkrati pa ko enkrat izvedemo prvi val izobraževanja ob prehodu bo nato stalo približno enako ali uporabnike naučimo delati v okolju Windows, kot velja danes, ali pa Linux, kot bo – upamo – veljalo jutri. Predvsem pa je nekaj zelo pomembno“, je dodal, „da denar ne bo šel več v žep tujih, predvsem ameriških računalniških hiš, ki te licence prodajajo, ampak bo ostal doma, v Sloveniji. Država bo torej hkrati privarčevala in odprla nova delovna mesta“.

Frangež je še opozoril, da „tako, kot delamo danes dejansko delamo reklamo samo enemu ponudniku storitev, ki so plačljive in mu zato preko nakupa licenc celo plačujemo“. Pozvali so Ministrstvo za javno upravo ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj naj pripravijo področen nacionalni načrt za prehod državnih in javnih informacijskih sistemov na odprtokodne programske rešitve.

Dodaj odgovor